Obsežna naselbina z grobiščem in obrambnim okopom je živela od prazgodovine do antike.

Nizek slemenski greben zapira Ilirskobistriško kotlino na zahodni strani, njegovo jugovzhodno pobočje je razdeljeno v več teras, katerih obrisi so na terenu dobro določljivi, prav tako tudi venec obrambnega okopa v dolžini 1 km, ki je obdajal tukajšnjo naselbino. Na vzhodni strani je okop zgoraj celo podvojen, tod je domnevno stal tudi stolp. Raziskave iz prejšnjega stoletja so na naselbini pokazale kontinuiteto od halštata do antike.

Gradišče pri Trnovem spada med najbolje ohranjena gradišča v Sloveniji, s svojim gradivom in pripadajočim grobiščem pa tudi med najvažnejša po svoji zgodovinski pričevalnosti, saj predstavlja povezavo med japodsko-ilirsko in kaštelirsko kulturo, oziroma kulturno skupino, v prazgodovinskem času. Posebej je potrebno poudariti kvalitetno veduto nad sedanjim naseljem Trnovo in celotno Ilirskobistriško kotlino.