Ko se po serpentinah strmo vzpnemo na Šembije, prečkamo snežniški nariv apnencev na flišno podlago Zgornje pivške doline. To so odmaknjeni kraji, kot na koncu sveta: par lepih vasic, sicer pa samotni kraški travniki, presihajoča jezera in vlažne kotanje, blago vzpenjajoči se rob, ki pelje do Šilentabora, ter na koncu ruševine gradu Kalec s starodavnim in zaščitenim drevoredom, ki še podčrta samotnost dežele.